Francoski medij o "prisvajanju in širjenju obale" na Hrvaškem

Potem ko so pred kratkim različni strokovnjaki za hrvaški časnik Dalmacija Danas naštevali slabe plati množičnega turizma, predvsem z vplivom na kvaliteto bivanja, še posebej pa na okolje, je pisanje časnika povzel tudi francoski televizijski kanal France 24.

O tem smo pisali tudi mi v članku Ali hrvaška izgublja najlepše plaže? Strokovnjak: "To ni dobro!"

Kot poseben problem francoski medij izpostavlja "prisvajanje ali širjenje obale", ki postaja vse bolj pogost način, kako obmorska mesta, ki so skoraj v celoti odvisna od turizma, povečujejo kapaciteto plaž s prinašanjem proda in uničevanjem obalnega skalovja.

"Ne moreš imeti kapacitete za 15.000 ljudi in plaž za 2.000"

Kot primer kanal navaja Primošten, mesto z 2.800 prebivalci, ki je lani gostilo skoraj 90.000 turistov, večinoma v samo dveh mesecih, juliju in avgustu.

Medtem ko strokovnjaki širjenje plaž vidijo kot problem, pa lokalni prebivalci in uprava to podpirajo.

Župan Primoštena, Stipe Petrina, meni, da je obnavljanje plaž nujno za kraj, ki je v celoti odvisen od turizma. "Ne moreš imeti kapacitete za 15.000 ljudi in plaž za 2.000," je povedal za francosko agencijo AFP in situacijo primerjal s smučarskim letoviščem, ki sprejme tisoče smučarjev, a ima le nekaj sto metrov prog.

Ko se je v 60. letih prejšnjega stoletja začel razmah turizma, so domačini mleli kamenje, da bi olajšali dostop do morja.

"Tukaj so nekoč rasli vinogradi, ki bi lahko ostali, ampak v tem primeru bi vsi emigrirali. Vprašanje je, kaj je boljše," je dejal Petrina. "V nekem drugem zalivu pri Primoštenu so skale, ampak tam turistov ne vidim," je dodal.

Neekološko obnavljanje plaž, betoniranje, nespoštovanje predpisov ...

Na nekaterih lokacijah izvajajo tudi umetno obnavljanje plaž. Pri tem skalnate predele zasipavajo s peskom in prodom ali celo betonom.

Vendar pozimi morje ta material odplavi, kar pomeni, da je treba drag postopek vsako sezono ponavljati.

Ta način sicer poznajo tudi v Franciji, piše francoski medij, vendar je hrvaški ekosistem bolj ranljiv. V Jadransko morje na hrvaški strani priteče zelo malo rek in ekosistem ni navajen vnosa dodatnih sedimentov.

Pretirana gradnja tudi v zaščitenih morskih območjih, betoniranje, nespoštovanje predpisov in ogromna flota čarterskih plovil prav tako puščajo posledice.

Povečuje se tudi število parkirišč, marin, pristanišč in cest.

Iskanje bolj trajnostnih rešitev je ključ do reševanja problema, ki ga prinaša množični turizem, še pišejo francoski mediji, v to pa spada tudi ozaveščanje lokalnega prebivalstva in oblasti ter izobraževanje in širše posvetovanje o problemu.